Vsakdo lahko doseže absolutno stanje sreče

24th Okt 2016
absolutna

Lansko leto sem se podal na svojo pot k budnosti in od takrat se je moje življenje popolnoma spremenilo. Ko sem dosegel stanja zavesti, o katerih prej nisem vedel skoraj nič, se je spremenilo vse. Celo preselil sem se v Azijo, kjer sem še vedno in verjetno bom tukaj tudi ostal. Vsakdo lahko doseže absolutno stanje sreče, ampak ali lahko tam tudi ostane? Ne, v kolikor ni pripravljen umreti oz. verjetno zelo težko. Skratka, človek je rojen v dualnem svetu in ta svet vključuje pluse, ter minute. Zato ta svet vključuje tudi probleme. O prebujenju slišimo veliko neumnosti. Morda to, da so budni ljudje prijazni, solidarni, pomagajo drugim, so vedno pozitivni, itd. To je morda res za večino, ampak nikakor pa to nima veze z budnostjo. Buden človek ve, da je pravzaprav nič na tem svetu resnično, zato lahko počne ali pa počne, kar ga je volja. Zato lahko človek, ki predolgo ostane tam, nekje visoko, umre, telo mu začenja umirati, saj človeško telo ni narejeno za višja stanja zavesti.

Prav tako se lahko takšen človek prične dolgočasiti na tem Svetu, kajti ta Svet je iz tega vidika zelo enostaven in zelo osnoven. Ljudje razmišljajo o preživetju in o kurbariji. Če človek preraste samo ti dve postavki, je postal precej buden. Ko človek ne uporablja več telesa, telo prične umirati. Ko se človek ne premika naprej, obstane in prične počasi umirati. Čemu sploh živeti, če pa je ta Svet neresničen? Ko si človek postavlja takšna vprašanja, nikoli ne pride do odgovora, pa četudi pride do odgovora, je ta odgovor napačen. Poslanstvo ne obstaja, saj je to zgolj še ena zgodba, ki jo plete um. Kaj torej obstaja? Obstaja sedanji moment. Karkoli človek dela, lahko to počne v sedanjem trenutku in na igriv način. To je pravzaprav vse, kar lahko človek doseže v povezavi s telesom, ki je vozilo za to zemeljsko življenje.

Vsak človek išče srečo. Nekateri jo iščejo v denarju, drugi v kurbariji, spet tretji v hobijih in prijateljih, spet ostali jo iščejo pri duhovnih učiteljih in prav vsi so na napačni poti. Nihče ne pogleda vase, nihče ne prizna resnico samemu sebi. Ljudje bi vse stvari prenesli na druge, zunanje ljudi ali stvari, celo sami sebe iščejo zunaj sebe hahahahaha. Ali ni smešno? Seveda takšen članek v tem obdobju ne more postati popularen, saj so ljudje tako močno navezani na zunanji svet in na instant rešitve, da jih je kar groza brati takšna sporočila.

Kadar človek prične iskati srečo v sebi, jo tudi najde. Ko jo najde, jo mora izpustiti. Če je ne izpusti, umre. Zakaj je temu tako? Ko človek postane buden, ugotovi to in potem se mora vrniti nazaj. Če človek ni navezan na nič, potem ne more ostati tukaj. Navezanost nas drži pri življenju. Smiselno je najti globljo resnico življenja in se zavestno odvezati, potem pa priti nazaj na zemeljsko energijo. Določeni jogiji obvladajo živeti zavestno in nenavezano (baje) ampak to niti ni tako pomembno. Važno je, da človek resnico spoza, potem pa lahko živi, kakor ga je volja. Nič ni pravilno ali narobe.

Enkrat mi je ena bližnja oseba rekla: Ti pa še vedno rad sodiš ljudi.

Hja, res je, sodim jih. To je način, kako se zabavam, kako ostajam navezan. Človek ni nič bolj duhoven, če se z vsemi strinja. Vse je igra.

Ne vem vsega, vem pa marsikaj. Npr. vem marsikaj o življenju. Vem precej dobro, kako funkcionirajo možgani, fiziologija telesa, čustva in misli, to pa je pravzaprav večji del našega ega, kajne? No, in zato sem uspel priti nad vse to. Kaj je nad vsem tem? Budnost, absolutno stanje sreče. In kaj imam sedaj od tegsa? Nič in vse, haha, zgolj prišel sem na ta nivo, sedaj pa se spuščam spet nazaj, ampak tokrat z zavedanjem. Kako bom sedaj živel? Normalno, družinsko, v naravi, v miru, in pa seveda tudi v drružbi dobrih ljudi.

Avtor: Rudi Kirar, 24.10.2016

Comments are closed.